Kopalniško pohištvo pa mi zavijte za zraven, prosim

Letos smo šli za zimski dopust v tople kraje in seboj bi za spominek skoraj privlekla kopalniško pohištvo. Tako je bilo. Poleti ne gremo nikamor, ker je naša dejavnost pač takrat na višku sezone, zato si pozimi privoščimo izdatnejši dopust. Tokrat smo šli na eno malo bližnjevzhodno avanturo, z manjšo skupino – šest parov. Bilo je odlično! Nismo spali po velikih hotelih, natrpanih s turisti, ampak v mini hotelčkih, s prijaznim osebjem in okusom po domačem. Spali smo tudi v jurtah, posebnih nomadskopalnisko pohistvo9kih šotorih, pri ljudstvu, ki še vedno vztraja pri življenju v puščavi. Bilo je božansko. Trdo do srednje mehko, prašno, z vonjem po kamelah ampak, meni je bilo sanjsko. Enkrat smo se ustavili v enem malem hotelčku s prekrasno teraso z bazenom kar na strehi. Kopali smo se tudi ponoči in zraven šteli zvezde, ki se jih tam dejansko vidi na milijarde. Ko sem stopila prvič tam v kopalnico, pa sem skoraj onemela. Vse v mozaiku, in strop iz tisoče drobnih lučk … Kopalniško pohištvo pa …sploh ne vem kako naj vam to lepoto opišem. Kopalniško pohištvo je bilo dejansko miniatura njihovih hišk, stolpičev podobnih minaretom, kupol, ooohh. Poličke so izgledale kot balkončki in terase, ogledalo je bilo vdelano v omarico podobno mošeji, s tisoč predalčki za ženski nakit in kozmetiko. Saj ne, da je bilo ostalo pohištvo v apartmaju zanič, ampak v primerjavi s tem je bilo zgolj navadno. Če bi me kdo vprašal, kaj bi z ostankom dopusta, bi ga mirno preživela v tem hotelčku, občudovala kopalniško pohištvo, se dala še enkrat in še enkrat zmasirati mladeniču oblečenem samo v nekakšno ruto okoli pasu – v hamamu, ja… In potem bi si prerisala vso kopalniško pohištvo v miru in ga točno takega dala delat za doma, pa če tudi tri leta pol ne bi šla kam na dopust. Sem pa našla trgovino, kjer dobite opremo za dom po izjemno ugodnih cenah.